Danes je Po apr 21, 2014 8:04 am




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 8 prispevkov ] 
STRAH 
Avtor Sporočilo
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 643
Odgovor STRAH
STRAH

Slika © by http://www.photos.com

Strah nas opozarja in nas varuje, brez njega človeštvo ne bi preživelo. Strah pa je tudi čustvo, ki nas v življenju najbolj hromi. Lahko nam jemlje svobodo, da ne izrazimo tisto, kar bi hoteli ali da ne čutimo tisto, kar bi želeli, s strahom se lahko branimo pred razočaranjem in si tako sami sebi stojimo napoti. Pretiran strah je najbolj pogosta motnja in ovira, pa tudi vzrok pri mnogih psihosomatskih boleznih. Zato sem izbrala to temo in bom predstavila razlikovanje motenj in težav (diagnostiko), ki so povezane s strahom in tudi različne načine zdravljenja, ki izhajajo iz različnih vzrokov.

SOCIALNA FOBIJA

V obliko primarnih anksioznih* motenj (nevroz), spadajo:
  • panična motnja,
  • generalizirana anksiozna motnja,
  • specifična fobija, agorafobija*,
  • obsesivno* kompulzivna* motnja (OKM) in
  • posttravmatična obremenjevalna motnja
K sekundarnim ankcioznim motnjam spadajo depresija s strahom in odvadni sindrom.

Socialna fobija (syn.: socialna ankciozna fobija) je takoj za agorafobijo najbolj razširjena motnja strahu in lahko znatno otežuje normalno življenje. Če upoštevamo, da ta motnja pogosto ni diagnosticirana, potem lahko trdimo, da je to najbolj razširjena motnja. V njeni naravi je namreč, da jo prizadeti zaradi občutka sramote najraje skrivajo, dostikrat tudi pred samim seboj. Največkrat imajo osebe s socialno fobijo za sabo že mnogo organsko medicinskih pregledov preden poiščejo psihološko pomoč. Pomoč iščejo predvsem zaradi težav v službi ali zaradi alkoholizma in depresij.
Pogosto so prizadete osebe, ki so samske, ločene ali neporočene.
Pri osebah s socialno fobijo je značilen pretiran bolezenski strah in pretirana bojazen pred ocenjevanjem drugih ljudi (so preobčutljive na kritiko, na negativno vrednotenje ali zavrnitvijo), pred socialnimi situacijami, stiki in dejavnostmi, javnostjo, predvsem pred govorjenjem v javnosti, predstavljanjem, uživanjem hrane v javnosti, telefoniranjem, celo izpolnjevanjem čeka... Strah pred socialnim neuspehom vodi do takšnega vedenja, da bo neuspeh še bolj verjeten. Največkrat je prisoten pričakovalni strah (negativne fantazije, pričakovanje negativnega razpleta), strah pred boleznijo ali pred izgubo kontrole.
Telesne reakcije so predvsem zardevanje, močan utrip srca, občutek vročine; čedalje manj samozavesti in popačena samopodoba še okrepijo problematiko. Majhne napake se jim zdijo katastrofalne, zato se osebe izogibajo takšnih situacij in se izolirajo.
Travmatičen vzrok največkrat ni podan, vendar določene emocialne situacije prinašajo sensibilizacijo. Mnogi poiskušajo razviti Coping-strategije in s tem odrinejo in zameglijo problematiko (izolacija, izgovori, konzumiranje alkohola).
Prizadeti se slabo učijo in v poklicu ne morejo napredovati (so zaposleni pod njihovo sposobnostjo). Socialna interakcija jih tako ovira, da so se nesposobni držati dogovorov ali zgraditi in obdržati prijateljstva. Dostikrat so finančno odvisni od staršev ali zakonskih partnerjev. Možna je tudi nagnjenost k samomoru, nevarnost je še posebej povišana, če obstajajo še druge psihične motnje.
Socialna fobija se začne razvijati v puberteti, lahko pa se počasi razvija tudi že od mladega otroštva. Osebe so sramežljive in imajo manj kontakta z nasprotnim spolom. Nastane predvsem pri ljudeh, ki se močno ukvarjajo sami s sabo. Značilno je, da se osebe izogibajo situacijam v toliki meri, da lahko pride do popolne izolacije.
Pogostnost je enaka pri ženskem in moškem spolu. Pri ženskah se pogosto pojavi sočasno tudi povišana telesna teža.

diferencialna diagnostika (DD):
Socialna fobija je dostikrat združena z drugimi psihičnimi motnjami, npr.:
s specifičnimi fobijami, napadi panike, generalizirano anksiozno motnjo, distimijo*, mayor depresijo.

V diagnostiki se mora ločiti od drugih fobij. Pri tem pomaga opazovanje centralne strahotnosti: medtem ko ima socialni fobiker strah pred blamažo ali negativno oceno od drugih, se agorafobiker običajno boji napadov strahu in nihovih katastrofalnih posledic. Bolniki specifičnih fobij imajo strah pred nevarnostjo, ki izhaja direktno iz fobičnega objekta.
Omejitev socialne fobije k drugim anksioznim* motnjam ni težka. Bolj problematična je omejitev med agorafobijo in paničnim sindromom.

Zdravljenje:
Osnovno zdravljenje pri vseh socialnih fobijah je vedenjsko-kognitivna terapija in kognitivna hypnoterapija (Ebner). Glede na tip fobije pa je tudi zdravljenje različno. Pri socialni fobiji je primerno zdravljenje konfrontacija in trening premagovanja strahu. Prav osebe s specifično socialno fobijo, ko se pri podani socialni kompetenci stalno bojijo negativne ocenitve, naj bi se vadile konfrontacije v realni situaciji, da se na te situacije navadijo in spoznajo, da je strah neutemeljen.
Pri socialnem kompetenčnem deficitu* je potreben trening socialne kompetence.
Pri generalizirani socialni fobiji in pri nesigurni osebnostni strukturi je prav tako potreben trening za izboljšanje socialne kompetence.
Oba načina zdravljenja lahko kombiniramo v kognitivni hypnoterapiji. V tej terapiji se tudi lahko uporabi konfrontacija s tem, da se gre s pomočjo lahke hipnoze na vzročne situacije, kakor tudi preučevanje zavestne in podzavestne naravnanosti, ki so osnova za bolezenske simptome. Glavna teža kognitivne obravnave je v tem, da mišljenje vpliva na človekovo vedenje in čustvovanje. S spremembo mišljenja pa vplivamo na spremembo vedenja in razpoloženja. Predvsem se naj bi spremenili negativni miselni vzroci, kot npr. »Jaz hočem, da me imajo vsi radi« ali pa »Jaz se želim na vsak način izogniti kritiki«. K socialno kompetentnemu vedenju spada tudi:
rečti NE, zavračanje, skušnjave, reagiranje na kritiko, zahteva spremembe vedenjskih motenj, nekomu ugovarjati, ne dopuščati, da vas nekdo prekine v pogovoru, se opravičiti, priznati napake, prekiniti nezaželjene zveze, sprejemati komplimente, reagirati na ponudbe kontaktiranja, prositi za neko ugodnost, dajati komplimente, kazati občutke...

Pomen izrazov
  • kompetenčni deficit < vrsta socialne fobije, kjer osebi manjkajo sposobnosti, da bi bile uspešne; osebe ne vedo, kako se naj v določenih situacijah obnašajo, so sramežljive, sledi izolacija, depresija (za razliko od socialne fobije v ožjem smislu besede, ko imajo osebe normalne socialne sposobnosti, vendar imajo strah v zvezi z nekaterimi socialnimi situacijami; tu so tipične telesne reakcije: znojenje, tresenje, hiter srčni utrip).
  • fobija < nevrotska bojazen pred določenimi bitji, predmeti ali okoliščinami, ki jo tudi bolnik kritično ocenjuje kot nesmiselno, se je pa kot prisile ne more otresti; npr. groza, strah, tesnoba.
  • anksioznost < tesnoba (je skupni izraz čustvenih motenj - nevroz)
  • seperacijska anksioznost < bojazen otroka pri ločitvi od osebe
  • distimija (Dysthymie) < (prej depresivna nevroza, vrsta unipolarne depresije), bolezenska čustvena distrofija); zlovoljno razdraženo razpoloženje; nima tako močnih simptomov kot mayor depresija.
  • obsesija < prisilna predstava v obliki brezplodnih razmišljanj in nepotrebnih dvomov; prisila; obsedenost
  • kompulzija < prisilno nevrotski pojav, ki sili bolnika v izvajanje dejanj, ritualov in ceremonialov, ki so zanj samega nesmiselni (prisila)

--

SOCIALNA FOBIJA
Meje med strahom in boječnostjo ter socialno fobijo se pretekajo. Socialna fobija je zelo pogosta in lahko masivno omejuje celo življenje. Pri osebah s socialno fobijo je značilen pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, socialnimi situacijami, stiki in dejavnostmi, javnostjo, predvsem pred govorenjem v javnosti, predstavljanje, uživanje hrane v javnosti, telefoniranjem, izpolnjevanjem čeka... Majhne napake se jim zdijo katastrofalne, zato se izogibajo takšnih situacij in se izolirajo. Socialna fobija je dostikrat združena z drugimi psihiatričnimi motnjami.
Za diagnostiko je primerno vprašanje: “Ali se počutite neprijetno ali pridete v zadrego, če ste v središču pozornosti? Ali se vam zdi težko stopiti v kontakt z drugimi ljudmi?”


POSTTRAUMATSKA STRESNA MOTNJA (PTSM) ali stresna reakcia
Je huda prestrašenost in onesposobljenost kot posledica intenzivne travme, npr. po naravnih katastrofah, prometnih nesrečah, zlorabi in drugih nasilnih prekrških. Tipično je, da se dalj kot po dveh mesecih še vedno čuti simptomatika strah. Vsem možnim dražljajem, ki osebo spominjajo na ta dogodek, se poskuša le-ta oseba izogibati. Predvsem se ta trauma vedno znova doživi, v sanjah pa tudi podnevi. Iz tega rezultira potem tudi emocionalna gluhost, pri istočasnem razburjanju.
Diagnosticira se z vprašanjem po življensko nevarnih dogodkih...


GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (kronična zaskrbljenost, stalni strah)
Pri generalizirani anksiozni motnji se gre za nerealistično, pretirano, trajno in generalizirano bojazen brez specifičnega stimulusa, vendar običajno v zvezi z nekim življenskim področjem (npr. delo, finance, zakon, pa tudi v pretiranem strahu pred nesrečo ali neustrezno zaskrbljenostjo zaradi zdravja). O generalizirani anksiozni motnji govorimo, če ta ekscesiven strah in skrb, tesnoba, napetost in razburjenost traja najmanj 6 mesecev. Ta oseba ne more teh skrbi kontrolirati, čeprav se lahko njihove nesmiselnosti zaveda. Je lahko nemirna, utrujena, dekoncentrirana, pojavi se nervoznost, tresenje, potenje, mišična napetost, vrtoglavost in omotica, palpitacija, težave s koncentracijo, skrbi pred bodočnostjo, epigastrično neugodje...kar traja dalj časa, od nekaj dni do nekaj mesecev. ... Dostikrat vzroki tudi niso poznani, zato imajo osebe težave s spanjem, pa tudi drugimi psihosomatskimi posledicami kot glavobol, težko dihanje, potenje.

Za to vrsto motnje je treba diferencirati, da ne stojijo skrbi v drugi zvezi (depresija, panika, socialna fobija). Tesnoba tu ni omejena na specifično vrsto anksioznosti (specialno, panično, socialno). Pravtako ni posledica zlorabe drog ali zdravljenja.
Značilno, je da se pojavi zgodaj in ima kroničen in fluktuirajoč potek. Postopoma opažamo psihološko ranjljivost, biološko ranljivost, anksiozna pričakovanja, stres (tudi napačni alarmi), neuspešno soočanje, zaskrbljenost, nadaljnje izogibanje in neuspešne strategije soočanja, generalizirana anksioznost kot izid. Ta motnja je bolj pogosta pri ženskah kot pri moških.
Generalizirana anksiozna motnja je odgovor na vprašanje,
če stoji oseba pod nadpovprečno močnimi skrbmi, ki jih ne more kontrolirati, npr. v službi, družini ali glede finančne situacije.


PANIČNA MOTNJA (epizodična paroksizmalna anksioznost), ataka, prosto flotirani strah)
(epizodična paroksizmalna anksioznost), ataka, prosto flotirani strah)
Glavni znaki panične motnje so nenadno močno občutje strahu ali stalni strah pred takšnimi napadi in njihovimi konsekvencami in ena vrsta telesnih in psihičnih simptomov (tahikardija, palpitacije, dispnea in znojenje).
Sprožijo jih lahko različne situacije. Največkrat trajajo 30 minut ali tudi mnogo manj. Bolniki imajo občutek grozljive nevarnosti. Tipičen je strah pred strahom oz. Strah pred katastrofalnimi posledicami anksioznih simptomov.
Za panične napade je značilen zelo izrazit strah in občutek gozeče smrti. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti občutijo bolniki velikokrat bolečino v prsih, ki lahko spominja na srčni napad. Vzroka strahu te osebe ne poznajo, so zmedene in imajo težave s konncentracijo. Kognitivnega značaja je tudi napačno tolmačenje fizioloških znakov, prevelika občutljivost na telesno dogajanje, razvija se strah pred pričakovanimi napadi v prihodnosti, to vodi do izogibanja situacijam, ki bi takšno paniko lahko sprožile. Razlikujemo tri tipe motnje:
- situacijsko vezana (je inducirana s fobično reakcijo)
- nepojasnjena
- situacijsko predisponirana (kadar se pojavi v podobni situaciji, kot že kdaj prej)
Bolniki s panično motnjo se razlikujejo od bolnikov z generalizirano motnjo v tem, da se razvija panična motnja v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti , in da čutijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nepričkovano, brez opozorila. Pančna motnja ima kroničen potek.
Pogosta je pri ženskah, dvakrat višja kot pri moških. Precej visok je tudi % suicidalnosti (pri panični motnji pri 20%). V 20% pride do sinkop, 30-40% pacientov nima simptomov; 50% jih ima srednej težke simptome in od 10 do 20% ima hudo simptomatiko. Pri 20 do 40% se ugotovi zloraba alkohola ali drugih substanc.

Za diagnostiko je primerno vprašanje, če oseba večkrat trpi pod nenadnimi in nepričakovanimi napadi strahu, brez da bi bilo podana resna nevarnost.

Pri različnih fobijah ali panični motnji omogočimo bolniku uspešno soočanje s situacijami, ki se jih je do tedaj izogibal. To soočanje poteka sprva ob spremstvu psihoterapevta (in podporo z zdravili); lahko pa tudi pomaga podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Pri bolj izraženih motnjah je potrebno dolgotrajno zdravljenje.


SPECIFICNA FOBIJA
Pri specifični fobiji (syn: navadna – simple - fobija po DSM-III-R) se gre za trajen, nesmiselen in eksceziven strah, ki se omejuje na specifične okoliščine, npr. pred določenim objektom, situacijo, dejavnostjo ali bitjem, ki se jih po možnosti tudi izogibajo. Mnogo, več kot eden izmed 10 ljudi se pretirano bojijo višine, kač, grmenja, letenja, pa tudi ne morejo videti kri, se bojijo inekcij ali zaprtih prostorov. Strah se ravna direktno na nevarnost, ki izhaja od enega določenega objekta (ugriza psa, letalska nesreča). Čeprav se posameznik zaveda, da strah ni smiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu se večini uspe izogniti tem stimulusom, tako da jim fobija ne povzroča kakih bistvenih težav v življenju.

Glede na kaj se fobija nanaša, se imenuje:
a) pred situacijami: agorafobija, klavstrofobija, akrofobija (višina)
b) Pred objekti: kri, injekcija, ogenj, voda (hidrofobija)
c) Pred živalmi: serpentofobija, arahnofobija
i. dr.

DD: Od drugih vrst se razlikuje v tem, da se ljudje z agorafobijo bojijo njihovih anksioznih napadov z njihovimi konsequencami in ljudje s socialno fobijo skozi negativno ocenjevanje drugih.
Diagnostichno vprašanje: Ali se bojite določenih stvari ali aktivnosti, kot npr. živali, višine, letenja ali pred pogledom na kri ali poškodbe, in se izogibate tem situacijam?


OBSESIVNO KOMPPULZIVNA MOTNJA (OKM)
spada po klasifikacijskem sistemu DSM-IV-TR v motnje anksioznosti. Sem spada nekontrolirano ponavljanje in vsiljevanje impulsov, bojazni ali neustavljivo siljenje k določenim nesmiselnim dejanjem oz. nesmiselnih ritualom. Obsesije so vsiljive misli, podobe ali impulzi, ki so vstrajne in in trdovratne. Te prisilne misli povzročajo tesnobo in onemogočajo normalno funkcioniranje v družbi. V odgovor na obsesijo reagira bolnik s ponavljajočim obnašanjem (npr. nenehno umivanje rok).. Kompulzije mu quazi pomagajo zmanjšati stres in ankcioznost, to so dejanja določenega vedenja ali mentallni akti, ki se ponavljajo. Cilj kompulzij je preprečiti tesnobo ali nek nezaželjen dogodek, vendar ta odpor ni zadosten. Prisilne misli spadajo k najbolj trdovratnim psihiatričnim motnjam kroničnega poteka in so mnogokrat kombinirane z depresijo. Lahko bi jo opisali kot »obsedenost z nečim«.
Običajne obsesije so:
- strah pred umazanijo in okužbo, pretirani religiozni in moralni dvomi, predstave o izgubi nadzora nad agresivnimi (seksualnimi) nagoni, prepovedane misli, potreba po »povedati, vprašati, priznati«, potreba, da mi imeli stvari »kar tako«
Običajne kompulzije so:
- umivanje, kopanje, čiščenje, ponavljanje, preverjanje, štetje, urejanje, dotikanje, molitve, zbiranje, shranjevanje, kopičenje

Do nedavnega so bile terapevtske smernice omejene na psihofarmakoterapijo in uporabo vedenjskih ter suportivnih psihoterapevtskih tehnik. Danes zdravimo s kognitivno terapijo v hipnozi, da se bolnik s ponovnim doživetjem vzročne situacije izpostavi ponovni anksioznosti in se mu onemogoči beg v začaran krog kompulzij. Pacient se tako nauči in navadi ravnati drugače, kot bi ravnal pod prisilo notranjih impulzov.

Iva Ebner, Heilpraktik


Zadnjič spremenil Admin, dne Po sep 22, 2008 9:22 pm, skupaj popravljeno 8 krat.



Po avg 28, 2006 10:55 am

Pridružen: Sr jan 24, 2007 7:39 pm
Prispevkov: 5
Kraj: Jesenice
Odgovor Strah
Zame je strah predvsem previdnost, vendar nikoli nad drugimi občutki. Ljudje se bojimo predvsem tistega kar nam ni znano. In strah naj bo vedno spodbuda, da se razišče in prepozna vzrok strahu. Če človek deluje v okolju v naravi in z ljudmi pozitivno se nima česa bati saj bo zanj vedno poskrbljeno in samo dobro se ti lahko zgodi. Že stari ljudje so govorili Strah je votel in okrog ga ni nič. Je le nevzdržna predstava v naših mislih.

S spoštovanjem

_________________
Sonce Voda Zrak Svoboda
Ad astra per Aspera


Sr jan 24, 2007 10:53 pm

Pridružen: Po sep 04, 2006 12:34 pm
Prispevkov: 63
Kraj: München
Odgovor Re: Strah
Dobrodošel na forumu :)

Lepo ste povedali - previdnost - v pravi dozi...
Žal vsi ne morejo tako dozirati ali se sami spoprijeti s strahom, ker ga ne morejo spoznati, če so ga potlačili v podzavest. Mnogi morajo predelati traume in pretekle izkušnje, ki so oblikovale njihova osnovna prepričanja in izkušnje, ki proizvajajo strah.
Brez da bi se zavedali, pa so najbolj pogosto grajenje in vzdrževanje strahu posploševanja. Strah je res za nekatere lahko nevzdržen; mnogi pa ga tudi močno kompenzirajo, kar se potem izraža v laži, izgovorih, molku, izogibu, napadu, obrambi, oklepanju, astmi, nespečnosti, neurozi, depresiji ipd. zato se je dobro čimprej z njim spoprijeti.

Nočem trditi, da je vsaka vrsta strahu potrebna tuje pomoči - če se samo spomnimo tistega strahu v šoli, ko nismo bili pripravljeni na preverjanje znanja; takrat smo še bolje vedeli, kako preprečimo tisti strah.

Jaz sem kot majhna deklica premagala moj strah pred temo v sanjah;)

Vas lepo pozdravljam!


So jan 27, 2007 11:41 pm
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 643
Odgovor Homeopatija: DD Strah
Diferencialna diagnostika - STRAH - v homeopatiji

Opozorilo: Tu so imenovane le nekatere lastnosti sredstev, seveda spada h konceptu zdravljenja natančna repertorizacija!

Aconitum 30C – nenadna panika, smrtni strah, strah pred zobozdravnikom, bolnico, operacijo, tekmovanjem. Šok po nesreči (brez poškodb). Strah pred neurjem, strelo; velik nemir, srce tolče, omotica, nespanje; ne more biti sam; pretirava v svojih težavah
(Aconite C30 anksioznosti med porodom, lahko pri novih in pri že izkušenih mamicah. Zaužiti vsakih 30 min. lahko pomiri in pomaga pri zdravem porodu.)

Anarcadium occidentale – pri tesnobnosti, težavah z dihanjem, pri živčnosti pred izpiti, pri depresiji, ki jo spremljajo hude fobije, npr. klaustrofobija, agorafobija. težave s kožo, ki povzročajo srbenje, pekoč občutek in otekline.
Anacardium 30x – pri prestrašenih otrokih, ki se težko zberejo in učijo. Dvakrat dnevno jim pomaga pri zbranosti in lažjemu pomnjenju (vir:altermed, reno)

Argentum nitricum – strah pred bodočnostjo, da nečesa ne morete, pred tesnobo, pred izpiti, višinski strah, agorafobija (ljudje, dvigalo, ozki prostori), trema pred javnim nastopom;preliv z vetrovi in spahovanjem, omotica, nespanje, glavoboli, nemir, nervoza, tresenje … paziti pri iracionalnih predstavah; boljše je na svežem zraku, mraz

Arnika – strah pred dotikom, se ne pusti pregledati, bagatelizira svoje težave; posledice nesreče, rane

Arsenicum album - globok strah, nima poguma, strah pred smrtjo, pred boleznijo, se okužiti; zadnje sredstvo; suha pekoča bolečina; nemir in nemirovanje, splošna utrujenost, izčrpanost zaradi strahu in notranjega nemira, vznemirjenosti, tesnoba, nespečnosti, nočne more, ob zastrupitvah s hrano, želodčnih in črevesnih boleznih ter oslabljenosti in drhtavici v povezavi z boleznimi srca; pedantni ljudje, se jim mudi; slabšanje po polnoči (24h – 2h), samota

Borax - strah pred gibanjem navzdol, padcem, izgubo kontrole

Bryonia - strah pred prihodnjostjo, razpadom; strah brez vzroka; kolerikerji

Calcium carbonicum - strah, pokazati slabost, strah pred živalmi; se ne more dvigniti

Causticum - strah, da se bo nekaj zgodilo; usmiljenje, izčrpan, nosi trpljenje sveta, situacije smrti

Ferrum phos. - Strah pred bližino, porazom, razpravljanjem; premalo agresiven, potlačen (zatiran)

Gelsemium - strahopetec, strah pričakovanja, pred izpiti, da ne bi uspel, blockade; posledice slabega sporočila, vznemirjanje, prestrašenje, notranja skrčevitost, apatija, zaprtost, hoče biti sam, glavobol, „nervozen“ mehur

Hyoscyamus - strah biti sam, bit zastrupljen; hysteričen, aggresiven

Ignatia- strah pred lakoto; hipohonder, sredstvo vzdihovanja; beda, skrb; teatralsko obnašanje, močna nervoza, občutljivost, „knedeljc“ v grlu, občutek zadušitve;se stopnjuje v težave

Kalium carbonicum – strah izgubiti držo, strah pred spremembo; otopelost, zabuhel, odrevenele (trde) strukture; strah pred smrtjo, če sam; (evtl. strah pred dotikom - vir: Publikacija - Wolf Bergmann, Freiburg)

Kalium phosphoricum - strah pred odkritjem povprečnosti, pred najmanjšimi nalogami, nervozni, anksioznost po neprijetnih dogodkih, skrb

Lachesis – strah pred izgubo individualnosti; blebetav

Lycopodium - strah pred odgovornostjo, strah pred zlomom pri delu; strahopeten, dominanten, čustva vs. razum

Natrium chloratum – strah pred srečo, strah pred žalostjo, strah pred življenjem; globoka žalost, maščevalen,; pri močnem potenju, jok, notranja otrdelost - „solnat steber“

Nitricum acidum – strah pred težkim trpljenjem; „jedek“, brezčustven- hladen

Nux vomica – strah po nočnem bedenju, ubijati, biti jezen (srdit), pred približevanjem, žalitvijo; uživavec, „PREVEČ“, Workaholic
Phosphor – strah pred sencami, mrk (tema), duhovi, neurjem, ognjem, pajki; eteričen, rahločuten, nežen

Platin – strah, da gab o nekdo ubil, pred socialnim sestopom, zapuščenost

Psorinum – strah pred strahom, težka vest, mrličev, plavanjem; predvidje

Pulsatilla – strah pred drugim spolom, pred mnenjem drugih, izgubo delovnega mesta; mnogo solza

Rhus toxicodendron - strah, da bi ga kdo zaklenil; strah iz praznoverja; nagon k gibanju

Scorpio – strah pri svetlobi

Sepia - strah, postati debel, če ga kdo pogleda, strah v meni, strah pred odvisnostjo, ponižanje

Silicea – strah pred iglami, tesnim kontaktom, seksualiteto (strah nedolžnih), otajanjem, novim: „ledena skala“; pri jutranji vrtoglavici, ki jo spremlja slabost in bruhanje, različni pojavi na koži

Staphisagria - strah, vzgajati otroke; pred žalitvijo, rano
Stramonium – strah v temi, v tunelu, strah od blodnih misli , pri šumenju vode; Pavor nocturnus; pitje, nasilen zaradi namišljenega ogrožanja, „steklina“

Sulfur – strah pred vodo, preizkušnje vesti, biti opran, biti spoznan; vroč, rdeč, šlampast

Thuja – strah, po cepljenju

Valeriana - strah, da bi bil len

Zincum metallicum strah, biti kriv na nesreči drugih, hudič; zaščita s pokrivanjem

Napadi strahu: Kal. sulf. D. 6; Calc. phosphor. D. 6.


Zadnjič spremenil Admin, dne Ne apr 08, 2007 11:48 am, skupaj popravljeno 3 krat.



Ne apr 08, 2007 9:35 am
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 643
Odgovor Bachove cvetlice: DD Strah
DD - STRAH - Bachove cvetlice:

No.20 - RUMENI KRINKAR, (engl. Mimulus), (lat. Mimulus guttatus), (nem. Gefleckte Gauklerblume) ali rumeni glumaček ; Strah, panika, histerija. Strah pred znanimi stvarmi (strah pred boleznijo, smrtjo, temo, samoto, javnostjo, revščino, živalmi...). tudi boječnost pred drugimi ljudmi. Ti strahovi ostanejo skriti ali se drugim ne povedo.

No.25 - RDEČI DIVJI KOSTANJ , (engl. Red Chestnut), (lat. Aesculus carnea), (nem. rote Kastanie); Strah ali pretirana skrb za druge, predvsem družinske člane. Strah, da bi jim šlo slabo, da bi se jim pripetila nesreča, nesreča, bolezen, ločitev. Strah, da se bo mala pritožba sprevrgla v kaj resnega. Straj je zelo redko vezan na sebe.

No.6 - ČESNJELIKA SLIVA, (engl. Cherry Plum), (lat. Prunus cerasifera), (nem. Kirschpflaume; Strah pred norostjo, izgubo razuma in kontrole. Blizu histerije, na robu živcnega zloma. Strah pred nekontrolirano jezo in drugimi impulzi, ki so usmerjeni proti sebi (do samoumora) ali proti drugim.

No.26 - POPON, (engl. Rock Rose), (lat. Helianthemum nummularium), (nem. Gelbes Sonnenröschen; Strah, groza, panika. Hud otroški strah pred nočno moro.

No. 2 - TREPETLIKA, (engl. Aspen), (lat. Populus tremula), (nem. Zitterpappel); Neprestani strah in skrbi iz neznanega razloga. Tesnoba. Prebujenje spremlja groza - zaradi hudih sanj, čeprav pozabljenih. Strah pred ponovnim spancem. Grozljive slutnje. Prizadete je dostikrat sramota povedati svoje strahove drugim

No.17 - GABER, (engl. Hornbeam), (nem. Hainbuche, Weißbuche) „Občutek ponedeljkovega jutra“ kot tudi strah, da se ne zmorejo spoprijeti z vsakodnevnim življenjem. Za ljudi, ki rabijo psihično in fizično moč (pri vsestranski utrujenosti), da bi lahko prenašali tezo zivljenja.


Ne apr 08, 2007 9:41 am
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 643
Odgovor Akupunktura (po TKM): Strah
DD – STRAH – akupunktura - po TKM


Primer:
Tuji državljanki niso dali dovoljenja za bivanje. Od tega časa ni mogla spati.
Strah je opredeljen po 6 elementih ledvicam

Bl 23, Ni 3, Mi 6, H 7
(mehur 23, ledvice 3, vranica 6, srce 7)

Prišlo je do popolne preklopitve.
Po tem je pacintka spet lahko spala.


Ne apr 08, 2007 9:55 am

Pridružen: Sr dec 02, 2009 1:21 pm
Prispevkov: 1
Odgovor Re: STRAH
Pozdravljenii,

eto pa sem prišel do vas, zanimive teorije, zanima me pa kako deluje to v praksi, oz. kako se znebiti strahu pred ljudmi.....kakšen pristop je najboljši.


Sr dec 02, 2009 1:23 pm

Pridružen: Po sep 04, 2006 12:34 pm
Prispevkov: 63
Kraj: München
Odgovor Re: STRAH
številka napisal/-a:
Pozdravljenii,

eto pa sem prišel do vas, zanimive teorije, zanima me pa kako deluje to v praksi, oz. kako se znebiti strahu pred ljudmi.....kakšen pristop je najboljši.

Pozdravljen(a) številka :)
Strah pred ljudmi ima mnogo različnih obrazov.
Včasih čuti nekdo samo nekaj situacij kot težavne, medtem ko je pri komu drugemu to že precej obsegajoča (generalizirana) motnja in močno ogroža njegovo življensko kakovost.
Morda lahko opredelite, česa je Vas res strah. Ali Vas je strah, da se ne blamirate v javnosti, ali je strah pred množico ljudi, se bojite dotika; ali se bojite, kaj bodo drugi rekli ali mislili o Vas? Ali se bojite, da boste zavrnjeni, da Vas kdo ne bo maral? Ali je to strah pred avtoriteto? Strah zahtevati boljšo plačo? Ljubosumnost? Strah, da bi Vas partner zapustil?
Morda se lahko tako približate k pravemu vzroku.

Sicer pa obetajo tu pristopi z vedenjsko-kognitivno terapijo ali pa s kognitivno hypnoterapijo zelo dobre rezultate.
lp


Če dec 03, 2009 12:54 pm
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 8 prispevkov ] 


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  
cron
Powered by phpBB © phpBB Group.
Designed by Vjacheslav Trushkin for Free Forum/DivisionCore.