Danes je Sr jul 23, 2014 2:36 pm




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 4 prispevkov ] 
NAZAJ K NARAVI - Mesečna opravila v kmetijstvu 
Avtor Sporočilo
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 644
Odgovor NAZAJ K NARAVI - Mesečna opravila v kmetijstvu
Glede na letnico objave tega prispevka, opozarjam predvsem na zastarelost podatkov, ki se nanašajo na škropiva. Tudi če škropivo ne škodi čebelam, se ostanki teh strupov najdejo potem v medu. Izogibajmo se tudi nepotrebnim škropivom proti pleveli.
Danes se orientiramo po bioloških škropivih in premazih; izbiramo pa tudi med njimi tista, ki niso tako škodljiva človeku, saj vemo, da so tudi nekatere rastline škodljive.


------------------------------------------------------------------------------------
1969, Celje; Vir: Slovenska stoletna pratika

MESEČNA OPRAVILA V KMETIJSTVU

Kljub naglemu razvoju v kmetijstvu so nasveti, ki so jih dajali strokovnjaki pred toliko leti, še vedno veljavni, posebno za majhnega, nespecializiranega kmetovalca. Pustili smo jih skoraj nespremenjene, podajamo jih le nekoliko prirejene za zdajšnjo rabo in dopolnjene z najnujnejgimi ukrepi, brez katerih danes ni moč kmetovati. Največ prostora so odmerili vrtovom, tudi to smo pustili nepopravljeno, računajoč, da bo za tržno proizvodnjo potrebno še posebnih nasvetov specialistov, da pa bodo navodila pripomogla k uspešnejšemu vrtnarjenju in pomagala najti veselje v vrtu tudi najmanjšim posestnikom.
Kdor hoče imeti pri svojem delu uspeh, si ga mora znati tudi pravilno porazdeliti. Zlasti za kmetovalce je važno, da se nekaterih poljskih del lotijo ob pravem času, če nočejo utrpeti prevelike škode. Res je sicer, da prav do dne natančno nikoli ni mogoče predvideti, kdaj se bomo lotili tega ali onega opravila, saj smo pri tem vse preveč odvisni od pogostne naključnosti vremena, res pa je tudi, da je poleg neodložljivih kmečkih opravil tudi veliko takih, ki jih brez škode lahko opravimo ob poljubnem času, ne smemo pa jih seveda povsem zanemariti. Naši napotki so torej samo okvirni in si jih bo vsak kmetovalec po svoje priredil. Pri tem bo upošteval posebnosti svojega kraja, vremenske razmere in druge okoliščine tako, da bo vedno dajal prednost najnujnejšim opravilom, druga pa bo razporedil tako, kot mu bo najbolj ustrezalo.

JANUAR. Pridelke, spravljene v kleti (sadje, krompir, korenje) preberemo. Vse, kar je gnilega, pri tem zavržemo, da se tudi zdravo ne pokvari. Paziti moramo tudi na zmrzal, ki škoduje zlasti sadju in krompirju, pa tudi vinu. Pred mrazom dobro varuje tudi star časopisni papir.
Sadni vrt je navadno ograjen. Če zapade sneg, očistimo pas okoli ograje, da ne morejo zajci v vrt. Drevesa, ki stoje zunaj ograje, v jeseni opažimo. Manjše drevje in spodnje veje premažemo v jeseni po navodilih z arbopinom ali cunitexom. V nasadu, kjer smo premazali debla in spodnje veje s sredstvi, ki zajce odbijajo, pustimo pri čiščenju odrezane veje do spomladi na tleh. Zajec v hudi sili ogloda tudi zavarovano drevje; če pa najde nenamazane veje, zanesljivo pusti premazana debla nepoškodovana. Kadar zapade južni sneg, je treba veje otresti, da se ne polomijo.
Lepo vreme izrabimo za čiščenje sadovnjakov - pečkarjev in ribeza. Mlademu drevju oblikujemo krono in pri tem pazimo, da se nam zgornje veje in vrh ne razvijajo preveč na račun spodnjih. Spodnje veje naj1ažje ustrezno škropimo in na njih najhitreje in najceneje nabiramo plodove. Večje rane na drevju namažemo s cepilno smolo. V nasadih črnega ribeza odstranjujemo stare (4-letne) in bolne veje. Režemo tik pri tleh. Paziti je, da je vsaka rastlina prej obrezana, preden začne odpirati očesa.
V vinograde vozimo gnoj in kompost, ga podkopljemo ali pa zmečemo na kup, stlačimo in pokrijemo z zemljo. Lahko tudi rigolamo in napravljamo podzidja.
Za vrt si v tem času priskrbimo dobra semena. Pri tem gledamo na sorto, na kalivost in na čas setve. Sadno grmičevje (npr. ribez, kosmuljo, maline) obrežemo in očistimo. Zimsko zelenjavo, kot ohrovt, zelje, kolerabo, korenje in peteršiljeve korenine pustimo pod odejo. Iz zasipnice jo jemljemo samo ob lepem vremenu, nato jo zopet zadelamo. Pri tem odstranimo gnile in nagnite liste.
V toplo zelenjavno gredo narahlo položimo konjskega gnoja, kateremu primešamo tretjino govejega. V toplo cvetlično gredo damo samo konjski gnoj, ki ga steptamo. Vrh gnoja položimo 10 do 15 cm debelo plast rahle črne prsti. Lehe morajo biti dobro pokrite, moramo jih pa tudi zračiti (popoldne). Konec meseca ali v februarju začnemo v topli gredi sejati. Posejemo solato, redkvico, kolerabo, cvetačo, korenček in kumare. Leho moramo pridno zračiti, opoldne pa tudi malo zaliti. Kar mislimo pozneje presaditi na prosto, sejemo na koncu lehe.
V rastlinjaku je treba v lepem vremenu zračiti. Kadar je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo prevelika, je treba cvetlice med zračenjem umakniti z okna, kajti nagla sprememba temperature škoduje. Rastline morajo ves čas imeti kar največ svetlobe, važno je le, da jih obvarujemo pred mrazom. Zalivamo jih bolj poredko pa še to le z mlačno vodo. Prah izmijemo z milno vodo. Vrtnice cepimo. Tulipane in hiacinte prestavimo na gorko. Gomolje georgin in drugih gomoljastih cvetlic očistimo gnilobe in otremo z dobro zmletim lesnim ogljem, ki preprečuje nadalnje gnitje.
Po travnikih in košeninah razkopavamo krtine in trosimo umetna gnojila (fosforjeva in kalijeva), kolikor tega nismo opravili že decembra. Ob toplih dneh vozimo gnoj, napeljujemo zemljo, lapor ali apneni prah, kompost. Z njiv trebimo kamenje. Če se je na snegu naredila ledena skorja, ki ne prepušča zraka, nam ozimno žito rado prične gniti. Pomagamo si tako, da s kolom sneg na gosto prediramo, se bolje pa je, de na tako njivo naženemo živino, ki bo to delo še bolje opravila.
Zdaj je tudi pravi čas, da se lotimo popravil poljedelskega orodja, za kar bo pozneje vedno manj časa.

FEBRUAR. Ponovno pregledamo ozimnico, zlasti sadje, ter pri tem odstranimo vse, kar je gnilega. Orodje za zunanja dela mora biti zdaj ze pripravljeno.
Kokoši prično v tem času nesti, zato jim dajemo obilo ječmena.
Ob lepem vremenu obrežemo in očistimo drevje, pri marelicah in breskvah pa storimo to šele konec meseca ali v marcu. Pri tem ne pozabimo, da orehe in kostanje obrezujemo jeseni. Bujnejše drevje manj režemo kot šibko rastoča drevesa. Stara in oslabljena drevesa pomladimo. Narežemo čepice za precepljanje lepega drevja neustreznih sort in jih shranimo v zračni kleti v nekoliko vlažnem pesku.
Trto obrežemo, razen če se bojimo pozebe. V tem primeru počakamo do marca. Mlado trto režemo na malo očes, da se okrepi.
Ob lepem vremenu konec meseca, navadno pa v marcu sejemo na vrtu špinačo, rumeno korenje, čebulo, glavno solato, peteršilj, zeleno, zgodnji grah.
V topli gredi sejemo paradižnik, papriko, čajevec, kapusnice. Grede pridno zračimo, a varujemo pred mrazom, da kumare ne pozebejo - pozeble sočne rastline ne poženo več. Zgodnji fižol lahko vsadimo v pokrito leho. Če še nismo nasejali zgodnjega zelja, kolerabe, ohrovta, je še čas. Najbolje je, če sejemo na mrzlo gredico, ki jo z vejami, listjem in slamo dobro pokrijemo. Pri cvetači pazimo, da ne dobi preveč toplote.
V cvetličnjaku sejemo ostrožnik, salvijo, šabo nageljne in resedo. V lončke posadimo begonije, cvetne kaladije, gloksinije. Cinerarija začne cveteti. Sedaj je čas, da pričnemo sejati počasi kalive rastline. Cvetne čebulice na prostem zračimo. Kolikor več svetlobe in sonca dobiva rastlina, tem obilneje jo zalivamo. Proti pepelasti plesni škropimo rastline s karatanom, proti padavici pa zalivamo vsak teden z ortocidom.
Na polju očistimo jarke za odvod vode. Z njiv pobiramo kamenje. Deteljišča prevlečemo z brano. S košenic trebimo kamenje, sekamo in trebimo odvečno rastje. Vozimo gnoj. Če je vreme ugodno, preorjemo pognojene njive in jih prevlečemo za setev prašnega korenja in pese. Med ječmenvsejemo strniščno korenje ali pa, tako kot med pšenico in rž, domačo deteljo. Oves posejemo na njivi, na kateri drugo žito ne raste več. Kjer je srež privzdignil zemljo in z njo vred tudi žitne rastline, je dobro, da zemljo spet potlačimo. Preorjemo zeljnike. Setev je zaradi manj ugodnega vremena večinoma treba odložiti do marca.

MAREC. Ta mesec je posebno nevaren za prehlade, zato ne zaupajmo marčevski toploti. Če je na njivi, ki jo želimo imeti kopno, še debel sneg ali celo velik zamet, potrosimo z lesnim pepelom, ogljenim prahom ali apnenim dušikom. Blato z vrtov in luž zvozimo na njive. Čebelam postavimo pred ulnjak plitke posodice z vodo. Ko sneg skopni, mislimo na beljenje stanovanja.
Drevje, ki ga nameravamo precepiti, pričnemo cepiti; zato si oskrbimo cepilno smolo ali pa si jo skuhamo sami. Najboljše cepiče dajo močni, sveže odrezani enoletni poganjki, ki pa ne smejo biti vodeni niti odrezani od mladih ali nerodovitnih dreves. Najbolje je, če cepimo, preden se prično odpirati očesa. V kleti hranjene cepiče damo pred uporabo za kaki dve uri v vodo. Že poganjajoče cepiče moramo precej porabiti.
Sedaj je skrajni cas za čiščenje sadnega drevja. Razpokano lubje, suhe veje, pregoste in vodene mladike odstranimo, vse odžagane in odrezane veje odstranimo iz nasada in zažgemo.
V marcu sadimo sadna drevesa in črni ribez, če nismo tega storili v jeseni. Prej ko bo drevje v zemlji, bolje bo. Zemlja naj bo zrigolana ali pa izkopljemo že v jeseni 1,5-2 m široke jame. Gnojimo s fosforjem ali kalijem na zalogo, koreninam pa dajemo kompost. Pri tem skrbno pazimo, da drevesc ne damo v zemljo ne globlje ne bolj plitvo, kot so bila prej. Ko kupujemo sadike, pazimo na sorto in podlago in zahtevamo od drevesnic potrdilo. Skrbimo, da se sadike pri prevozu ne izsuše, zmrznejo ali drugače poškodujejo. Drevje neustreznih sort precepimo s cepiči, ki smo jih narezali januarja in februarja. Še predno je drevje v soku, cepimo s kopulacijo ali jezičkanjem, če je podlaga bolj debela, pa na sedlo ali v žleb. Kadar je drevje v soku, cepimo za lub.
Rane, ki jih je na deblih dreves naredil zajec, namažemo s cepilno smolo, veje pa precepimo s cepiči. Marca je zadnji das za gnojenje z dušičnimi gnojili. Če še nismo okopali kolobarje ali pasove pod drevjem, storimo to sedaj. V tem času škropimo pod sadnim drevjem s simazinom ali gesaprimom proti pirnici.
Marca je das za zimsko škropljenje sadnega drevja. Škropimo očiščeno drevje. potem ko smo iz nasada odstranili suhe, obolele in odvečne veje. Temeljito poškropimo tudi koreninski vrat. Razen jablan in hrušk škropimo proti ameriškemu kaparju, ušem in raznim gosenicam tudi slive, češplje, češnje, višnje in ribez. Za zimsko škropljenje uporabljamo največ rumene pripravke bodisi olja ali paste, žvepleno apneno brozgo, ki jo pripravimo sami, ali mineralna olja.
Marca škropimo breskve, tik preden se brstiči napno drugič, zoper luknjičavost, rožičavost in monilijo z bakrenimi pripravki. Če je pomlad zgodnja, škropimo v marcu tudi slive in češplje zoper luknjičavost, rožičavost in monilijo z bakrenimi pripravki.
Trto obrežemo, v kolikor tega nismo storili že prej. Trte v vinogradu pogrobamo, nakolimo in privežemo napnence (locne).
Ko se zemlja otaja, presadimo večletne rastline, kakor hren, drobnjak itd. Posejemo mesečno redkvico, solato berivko, glavnato solato, spinačo, peteršilj, korenček, radič, grah, čebulo, por, zgodnji krompir. Dobro je, če zgodnji krompir pred sajenjem nakalimo v svetlem in toplem prostoru v nižkih gajbicah. Po sajenju poškropimo krompir proti semenskemu plevelu z gezagardom ali patoranom. Zakrite rastline na prostem odkrijemo.
V topli gredi razredčimo pregoste sadike. Dorašča že prva solata, za njo pa redkvica in nato koleraba. Doraslo poberemo iz tople lehe, da ostanejo samo kumare. Gredo pridno zračimo. Kumare nad četrtim listom odščipnemo, ker glavna vrv pri kumarah in dinjah napravlja neplodno cvetje. Vrtnice odkrijemo in porežemo. Naredimo potaknjence za fuksije, pelargonije in krizanteme. V toplo gredo damo astre, levkoje, nageljne in sploh spomladi cvetode rože, ki ne prenesejo mraza. Če nimamo grede, jih dajmo v lončke med okna. Na prosto dajemo tiste enoletne rastline, katerih ne smemo prestavljati (mak, lupina).
Na prostem že lahko presajamo primule, mačehe, marjetice in vijolice. Zalivamo opoldne.
V rastlinjaku je zadnji čas, da posejemo gloksinije in begonije.
Na polju pričnemo s pomladanskim delom. Predhodno seveda opravimo vse tisto, kar smo februarja zamudili. Podorjemo gnoj za okopavine, posejemo korenje, kolerabo in oves. Ozimno pšenico, rž in ječmen pognojimo z dušikom. Žito, zaplevljeno s smolencem ali rdečo mrtvo koprivo ali z drugim semenskim plevelom, škropimo z aretitom. V marcu sejemo tudi jaro žito in pazimo, da nismo prepozni. Pripravimo njivo za krompir: najprej jo pognojimo in preorjemo, če tega nismo naredili v jeseni, 14 dni za tem v lepem in suhem vremenu pa sadimo. V zeljnike sejemo solato.
Marca je zadnji čas, da deteljišča in lucernišča pognojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. V drugi polovici marca tudi navadno sejemo detelje in lucerno, če je vreme ugodno, kot podsevek v ozimna žita. Košenine, travnike in senožeti prevlečemo z brano. Brani opletemo zobe z vejami, da ne pokvarimo prevec ruše in da izravnamo krtine. V živo branamo le travnike, kjer je dosti mahu, nato pa jih močno pognojimo. Če nismo travnikov gnojili v jeseni ali pozimi, potem je sedaj zadnji čas za gnojenje s fosfornimi ali kalijevimi gnojili. Na slabših travnikih in kjer kosimo po trikrat, gnojimo z dušikom. V marcu trosimo na travnikih tudi mešana gnojila.


Po maj 18, 2009 12:46 pm
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 644
Odgovor Re: NAZAJ K NARAVI - MESEČNA OPRAVILA V KMETIJSTVU
.
APRIL: Čebelam je treba pokladati hrano. Ko je drevje v cvetu, belimo tudi platno. Sonce obeli madeže tudi na starem platnu. Breze za metle moramo narezati, preden požene zelenje.
V sadovnjaku opravimo delo, ki smo ga zamudili v marcu. Še je čas cepiti, dokler se popki ne odpro. Pri breskvah v hladnejših krajih počakamo z obrezovanjem rodnih šibic do začetka septembra. Če nismo se prej okopali kolobarjev ali pasov pod mladimi drevesi, storimo to še v aprilu. Ob cvetenju poskrbimo, da drevje obiskujejo čebele, in pazimo, da jih s škropljenjem ne motimo ali celo zastrupimo.(!)
Prve dni aprila je navadno pravi čas za predpomladansko škropljenje sadnega drevja z oleo preparati (folidol, oleodiazinom). Pri predpomladanskem škropljenju uničujemo poleg ameriškega in drugih kaparjev še zimskega pedica, jajčeca listnih uši, hruševo bolšico, brstne sukače in cvetožera. Za hruške in za jablane dodamo še bakrene pripravke, da opravimo tudi prvo škropljenje proti škrlupu. To škropljenje je zlasti važno za hruške. Kjer smo opravili zimsko škropljenje, predpomladansko škropljenje opustimo, proti cvetožeru pa škropimo z lindanskimi pripravki. V intenzivnih nasadih škropimo vsakih 10 dni proti škrlupu in pepelasti plesni. V aprilu uporabljamo tudi sredstva proti zimskim jajčecem rdečega pajka (animert, galekron). Z animertom škropimo lahko tudi v cvet, ker čebelam ni nevaren. Breskve škropimo v aprilu, in sicer pred cvetenjem, proti listni pegavosti, rdečmu pajku in ušem.
Na praznih mestih v vinogradu lahko se dosajamo cepljenke.
V vrtu obrezemo ograjno zeleniko. Sejemo srednji in pozni grah, vse vrste zelja, pozno kolerabo, poletno endivijo, ohrovt, rdečo peso. Če želimo imeti vedno pri roki špinačo, jo sejemo vsak teden. Kumare in buče pripravimo za kaljenje, za sajenje na prosto. V ta namen jih sejemo v lončke, in sicer v prst ali v žaganje po tri do štiri zrna, potem pa vse skupaj postavimo na topel prostor; v maju jih presadimo na prosto. Presadimo na gredicah vzgojene sadike. V tem času trebimo, rahljamo in smukamo. Med vzgojo sadik vseh vrst vrtnin gnojimo enkrat tedensko, in sicer tako, da jih zalivamo z 0,1-0,3 raztopino mešanih gnojil. Ko sadike dorastejo, zmanjšamo število gnojenj.
Nageljne presadimo na prosto. Nasejemo trdne enoletne cvetlice; nežnejše damo v toplo gredo, če prenesejo presajanje, sicer jih posejemo pozneje. Pomladanske gredice napolnimo s cvetlicami, ki smo jih vzgojili prejšnjo jesen, s potočnicami, mačehami itd. Poleg marčevskih cvetlic so sedaj v cvetju tulipani, narcise, hiacinte, vijolice, zaspančki, perunike, primule. Zalivamo zjutraj.
Njive pripravimo za proso, koruzo in fizol. Koruza uspeva v vsaki zemlji, da je le toplo. Po žitu ji pognojimo. Posejemo lucerno in esparzeto, lahko pa tudi že koruzo - razkuženo hibridno seme. Po setvi poškropimo njivo s simazinom als gesaprimom proti plevelom. Paziti moramo na pravilen odmerek. Škropimo lahko samo tiste ko¬ruzne njive, v katerih ni podsevka (fižol, buče). Oves pobranamo. V drugi polovici aprila ozimnim žitom dognojimo z dušikom in jih skropimo s herbicidi proti plevelom.
Korenček, peteršilj, rdečo peso in kolerabo skrbno okopljemo. Korenček in peteršilj lahko tudi poškropimo proti plevelom z gesagardom als patoranom. Zelje presadimo v zeljnike.
Dobro je, če enkrat oplevemo ozimna žita. Krompir ob lepem vremenu prvič okopljemo. Korenje in kolerabo prvič oplevemo. Zelje presadimo v zeljnike.


MAJ: Živine ne spuščajmo na pašo, dokler dež dobro ne izpere trave, prav pa je, če v hlevu že pokladamo zeleno klajo. Ob prehodu na pašno krmo dodajamo rudninske soli. Drisko preprečujemo z dodajanjem suhe voluminozne krme. Popravimo ceste in pota. Čebelarji morajo paziti, da jim ne uidejo prvi roji. Prezračimo oblačila v omarah.
Sadno drevje je odcvetelo. Po cvetenju dognojimo z dušičnimi gnojili, upoštevajoč pridelek, starost in sadno vrsto. Pri drevju, ki je preveč obloženo s plodovi, je potrebno, da jih razredčimo. Redčenje je posebno važno pri breskvah. Odstranimo vse dvojčke in pregoste plodice, tako da ostanejo na rodnih šibicah v razdaljah od 10-15 cm. Pri mladem sadnem drevju odstranimo vse mladice, ki rastejo na koncu ogrodnih vej in v vrhu. Pri mladem drevju, ki mu vzgajamo krošnjo, vzgajamo poganjke, iz katerih bi se razvile pavoditeljice, ki bi ovirale rast glavnih vej in vrha. Maja delajo velike preglavice v sadovnjakih škrlup, plesen, listne uši in rdeči pajek. Zaščita v tem času odloča, kakšne kakovosti sadje bomo pridelali. V intenzivnih nasadih jablan in hrušk škropimo vsakih 10 dni proti škrlupu in pepelasti plesni. V nasadih, kjer je veliko plesni (jonatan), moramo škropljenje kombinirati z rezjo močno obolelih vejic. Proti ušem in rdečemu pajku škropimo predvsem s sistemičnimi sredstvi. Maja skropimo v nasadih tudi s herbicidi. Najbolj so se obnesle mešanice gramoxona in simazina. Češnje škropimo brž, ko so se začeli barvati plodovi, proti češnjevi muhi, ribez pa takoj po cvetenju proti listni pegavosti, pepelasti plesni, listnim in sišiškastim ušem.
Vinsko trto škropimo maja proti oidiju, rdečemu listnemu ožigu in rdečemu pajku, brž ko so mladice 10-15 cm dolge.
Vrt čistimo, trebimo in rahljamo. Sejemo zgodnji ohrovt, kolerabo, grah. Sejemo pa tudi fižol, kumare, buče in redkev. Do srede meseca moramo nasaditi zeleno in majaron. Ob koncu meseca posejemo endivijo. Presadimo na toplem kaljene buče, kumare in dinje. Sadimo zelje, vezno solato, peso. Proti hudemu mrazu je pokrivati melone, buce, kumare. Enako ravnamo pri hudem dežju, da nam zelenjava ne zgnije.
Presadimo cvetlice, ki smo jih posejali marca. Še enkrat posejemo enoletne cvetlice, da nam bodo dlje časa cvetele. Vse evetlice, ki smo jih imeli v prezimovališčih, presadimo na prosto, če ni izjemnega mraza. Marca in aprila iz semen vzgojene sadike ter prezimele rastline denemo v gredice. Vsadimo gomolje georgin in dalij. Če želimo imeti lepo trato, kosimo vsake tri tedne. Od srede maja dalje zalivamo zvečer. Proti listni pegavosti in plesni škropimo z ditanom, proti ušem s sistemičnimi sredstvi, proti gosenicam z lindanom. Rastlin ne smemo obirati najmanj 14 dni po škropljenju.
Na polju opravimo vsa dela, ki smo jih v aprilu zaradi slabega vremena opustili. V prvi polovici maja dognojimo jaremu žitu še ob kolenčenju, seveda zmerno. Koruzo prvič okopljemo, še prej pa dognojimo. Malo koruzo damo v zemljo po rdeči detelji. Konec meseca okopljemo krompir; okopljemo zelje in kolerabo. Korenje in peso oplevemo. Pesi dognojimo. Iz prašega korenja poberemo solato, sicer se ne bo zdebelilo. Na dobro pognojeno zemljo posadimo buče, samo zase ali med koruzo in krompir. Fižol sadimo posebej v dobro pognojeno zemljo. Posejemo proso. Lucerna in rdeča detelja dasta prvo košnjo. Začnemo s košnjo travnikov.

JUNIJ: Čebele v tem mesecu najbolj roje, zato moramo paziti nanje.
Sadje: Junija dozorevajo česnje, zgodnje breskve, jagode in ribez. Jagode po zadnjem obiranju pognojimo in okoptjemo. V jablanovih in hruševih nasadih škropimo proti škrlupu, jablanovi plesni, ameriškemu kaparju in jabolčnemu zavijaču. Junij je odločilen za uspešno uničevanje kaparja in zavijača. Proti njima škropimo prvič šele v drugi polovici meseca. Breskve škropimo proti luknjičavosti in breskovi plesni, pa tudi proti breskovemu molju in zavijaču. Po obiranju poškropimo ribez proti ribezovi rji in pegavosti ter proti ameriškemu kaparju, v nekaterih nasadih pa tudi proti pepelasti plesni. Po obiranju poškropimo ribezove nasade s herbicidi proti plevelom.
V začetku junija škropimo vinograde prvič proti peronospori in proti sušici kabernikov. Škropivu dodamo cosan, ki preprečuje oidij. Pred cvetenjem v vinogradih ne uporabljamo bakrovih pripravkov, ampak faltan, ker je oploditev, zlasti če uporabljamo modro galico, slabša. Pred cvetenjem odščipujemo zapernice nad prvim listom in odstranjujemo vse mladice, ki nimajo grozdja.
Na vrtu smo glavno delo že opravili. Sadimo le še glavnato solato, vezno solato in peso. Sejemo špinaeo, radič jesensko redkev pa tudi pozni grah. Sejemo motovilec, proti koncu meseca pa zimsko endivijo in ohrovt. Vedno znova sejemo redkvico kot vmesni posevek. Pred najhujšo vročino setev pokrivamo. Do srede meseca pripravimo velike nasade solate za zimo. Setev nizkega fižola za stročje bo dala v septembru obilen pridelek. V tem mesecu osipamo vrtnine, kot grah, fizol, kapusnice, paradiznik, melancane, papriko, kumare.
Vsakih 8 dni potrgamo paradižniku zalistnike in vzgojimo enostebelne in dvostebelne rastline. Paradižnike škropimo proti plesni s fungicidi vsakih 14 dni. Prav tako fižol. Proti ušem uporabljamo sistemične pripravke, vendar smemo škropiti najkasneje 14 dni pred obiranjem. Gosenice uničujemo z lindanskimi pripravki, toda tudi tu moramo upoštevati predpise in ne smemo škropiti kasneje kot 3 tedne pred obiranjem.
Konec meseca ali v juliju spravimo iz zemlje odcvetele rastline, hiacinte in druge, katerih čebulice bomo hranili za drugo leto. V senci jih nato prezračimo in spravimo. Prostor, ki ga tako pridobimo, napolnimo z novimi enoletnimi cvetlicami, ali pa s cvetlicami, ki jih imamo pripravljene v lončkih (fuksije, geranije, heliotrop itd.). V lončkih ali gredicah posejemo eno in večletne cvetlice za jesensko cvetje, npr. cinerarijo, kitajsko primulo, letne levkoje. Fuksije lepše cveto, če jih damo čez vroči dan v senco. Spomladi vzgojene cvetlice presadimo v lončke, grmičke pa damo na prosto.
Na polju: Koruzo drugič okopljemo in ji dognojimo. Enako ravnamo s krompirjem. Peso oplevemo in po potrebi otrebimo. Zelje okopljemo in nekoliko osujemo. Zelnik razredčimo. Buče okopljemo in jim nekoliko prisujemo: ob suši je dobro, de jih zalijemo z gnojnico; glavne vršiče odščipnemo. Fižol okopljemo in privežemo na kole. Proso prvič oplevemo, konec meseca ali na začetku junija storimo to drugič. Za zeleno krmo lahko sejemo koruzo. Takoj po prvi košnji dognojimo travnike z dušikom. Proti koloradskemu hrošču škropimo, ali prašimo ko se je izlegla večina jajčec (z diazinonom ali ultracidom). Proti krompirjevi plesni škropimo ponovno čez 10-14 dni.


Po maj 18, 2009 1:16 pm
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 644
Odgovor Re: NAZAJ K NARAVI - MESEČNA OPRAVILA V KMETIJSTVU
.
JULIJ: Mlademu sadnemu drevju, ki mu še vzgajamo krošnjo, upognemo poganjke, ki ovirajo rast glavnih vej in vrha. V jablanovih in hruševih nasadih škropimo proti jabolčnemu zavijaču in ameriškemu kaparju s servinom ali ultracidom ali drugimi pripravki. Škropivu dodamo bakrena sredstva, dutter ali dithan M 45 proti krompirjevi plesni. Češplje škropimo proti češpljevemu zavijaču tik preden se začno barvati plodovi. Brozgi dodamo sredstva proti luknjičavosti, monoliji in rji. Ranih sort sliv ne škropimo. Ribezove nasade škropimo drugič po obiranju proti ribezovi rji in listni pegavosti. V tem času zatiramo na ribezu tudi ameriškega kaparja.
Trto še cepimo na zeleno. Vinograde privezujemo, trebimo in okopavamo. Škropimo proti peronospori in oidiju z bakrovimi in žveplovimi pripravki. Kadar jagode dosežejo polovično debelost, skrajšamo vse sadonosne mladike tako, da ostane nad najvišjim grozdom 4-5 listov, Mladik, ki jih bomo rabili za prihodnje leto, ne skrajšujemo, da bodo močnejše.
Na vrtu so glavna opravila okopavanje, redčenje, smukanje in zalivanje. Zalivati moramo zlasti kumare. V začetku meseca sejemo črno redkev, konec meseca posejemo jesensko repo in špinačo, endivijo in zeleno. Radič na osojnih krajih še uspeva. Čebulo vseh vrst vzamemo iz zemlje, kadar prične rumeneti. V prvi polovici julija posejemo razne sorte nizkega stročjega fižola. Ne pozabimo dognojevati kumaram, bučkam, paradižniku, cvetači in zeleni.
S cvetlicami ravnamo tako kot junija.
Na novo posejemo cinerarije, primule, resede in kalceolarije v rastlinjaku. Obrežemo žive meje, zlasti iz belega trna, haline in gabra ter iglasto grmovje. Vrtnice se drugič razcveto.
Na polju se pričenja žetev. Žanjemo pšenico, rž, ječmen in oves. Paziti moramo, da ne žanjemo prezgodaj, še več škode pa je, če pravi čas zamudimo, kar velja zlasti za pšenico. Precej po žetvi pšenice in ječmena posejemo ajdo ali pitnik ali listni ohrovt. Populimo lan. Repo sejemo ob vlažnem vremenu, najbolje takoj po dežju; potrebujemo dobro pognojeno zemljo. Proti bolhačem ali gosenicam prašimo z lindanom. Krompir škropimo proti plesni in koloradskemu hroščcu. Zgodnji krompir dozoreva. Korenje oplevemo - čim prej, tem debelejše bo - ali pa poškropimo z gesagardom. Peso okopljemo in obiramo. Na dobrih travnikih je sredi julija čas za drugo košnjo. Po košnji dognojimo za tretjo košnjo. Po žetvi jemljemo vzorce zemlje za analizo.

AVGUST: Čebele peljemo na ajdovo pašo. Na svežem zraku iztepemo volnena oblačila in jih na soncu presušimo. Pazimo, da se nam vino ne skisa. Sladka vina se ohranijo le v steklenicah.
Avgusta je sadno drevje spet muževno in pri breskvah opravimo v tem času poletno rez. Odstranimo predvsem vodene poganjke in pavoditeljice. Zlasti v vrhovih naj bo krošnja redka. Avgusta pomladimo in obrežemo tudi češnje in višnje. Tudi pri orehih smemo odstraniti kakšno vejo. Odstranjujemo vse poganjke, ki poženejo iz korenin. Avgusta tudi okuliramo, najprej koščičarje, nato pa pečkarje. V avgustu poletna jabolka in hruške že zorijo. Pravočasno se pripravimo na obiranje, uredimo podstavke, ustrezne lestve, košare in druge pripomočke. V jablanovih in hruševih nasadih uničujemo avgusta ameriškega kaparja in jabolčnega zavijača, hkrati dodajamo tudi sredstvo proti škrlupu. Zgodnjih sort ne škropimo več; sorte pa, ki jih obiramo sredi septembra, poškropimo zadnjič v drugi polovici avgusta. V avgustu ali septembru škropimo sadovnjake s kombiniranimi herbicidi proti plevelu.
V vinogradih odstranjamo nepotrebne poganjke in liste pod gro¬zdi. če je potrebno, v začetku avgusta škropimo še proti peronospori in oidiju.
Na vrtu okopavamo, plevemo in pridno zalivamo. Sejemo zimsko špinaco, motovilec. Lepo in okusno endivijo dobimo, če jo povezujemo ali pa poveznemo nanjo cvetlične lončke. Da si olajšamo spomladansko delo, nasadimo nekaj stalnih kuhinjskih zelišc, drobnjaka, jagod itd. Zemljo za nov nasad rabarbare prelopatimo in zasadimo z rastlinami z dvema ali tremi poganjki.
Cvetlične semenke, ki smo jih vzgojili v juniju ali juliju (cinerarijo, primulo, resedo), damo v lončke. Za prihodnjo pomlad pripravimo gredice. Proti koncu meseca posadimo trobarvno vijolico in potočnico. Korene, gomolje in čebulice vzamemo iz zemlje, jih porazdelimo in takoj posadimo. Tako pomnožimo grmičke, primule, nageljne, vijolice, lilije, kačnike, zvončke itd.
Na polju je žetev končana. V lepem vremenu izkopljemo krompir in ga dobro posušenega spravimo v klet. V koruzo postavimo strašila za vrane. Repo razredčimo in okopljemo, pri tem pa pazimo. da odpravimo bolhače. Zelje in fizol sta že toliko dozorela, da ju lahko uživamo. Buče doraščajo. Strniščno korenje moramo okopati. Polje preorjemo za ozimnine. Sejemo lan. V prvi polovici avgusta sejemo jaro graščico, prav tako inkarnatko in mešanico inkarnatke z ljuljko.

SEPTEMBER: Čebele so nabrale medu, kolikor ga to leto lahko od njih pričakujemo. Preglejmo panje, odvišen med izročimo in zazimimo s sladkorno raztopino. Nabirajmo, sušimo in shranimo zdravilne rastline za zimo. Sušimo jih na prostem, toda le v senci.
Kjer smo cepili na živo oko, obvezo zrahljamo in prenovimo. Očesa, ki se niso prijela, odrežemo in rano zamažemo.
Na vrtu je glavno opravilo setev zimske solate. Pri beluših porezemo stebla. Plevel že pojemlje, rast ponehuje, zalivamo vedno manj. Endivija mora biti čim bolj na temnem, da postane lepša.
Nove zatiče grmov in posadke nageljnov posadimo posebej v lončke ali skupaj v tople grede. Dobro je, če to storimo že na začetku meseca, da se rastline dobro primejo in ukoreninijo. Nabiramo cvetlična semena. Prevezo pri vrtnicah razrahljamo, obnovimo ali tudi odstranimo. Zdaj posejemo nekatere enoletne cvetlice, da bodo spomladi bolj zgodaj pognale, na primer ostrožnico, mak, itd. Sadimo čebulice hiacint, tulipanov in narcis v posebne lončke, ki jih nato postavimo na hladen kraj za siljenje. Ob mrazu preselimo rastline v toplo stanovanje. Treba jih je zračiti, zalivamo pa jih bolj po malem, in to le zjutraj. Ob lepem vremenu nosimo rastline nazaj na prosto in jih škropimo. Čim več imajo zunanje svetlobe, lepše so. Gomolje gladiol in monbrecij pustimo v zemlji do oktobra, če to vreme količkaj dopušča. Georgine in astre so sedaj v najlepsem cvetju.
Na polju: Pazimo na proso, da nam ga ne pozobljejo ptiči. Se bolj moramo paziti, da se nam ne osuje. Požanjemo ga, kadar je nad pol latja dobro zrelo. Koruzo spravimo domov in jo kmalu oličkamo, da se zrnje ne pari. Posejemo ozimno rž, jecmen in delno pšenico. Zrnje očistimo na trierju in razkužimo, če smo uporabili domače seme. Sejemo ob vlažnem vremenu in v vlažno zemljo, saj pravi pregovor: »Vrži me v blato - dala ti bom zlato!« S pšenico in ržjo skupaj posejemo lahko sorščico, da bo pridelek bolj zagotovljen. Za prezimni posevek lahko sejemo grašljivko, ki jo kosimo maja, ozimno repico, ki je godna že aprila, ržigo, ki jo kosimo v začetku maja. Prašno korenje spravimo domov, obtrgamo in posušimo. Fižol je zrel. Populimo ga, posušimo in omlatimo.


Po maj 18, 2009 10:01 pm
Site Admin

Pridružen: Ne avg 27, 2006 11:33 pm
Prispevkov: 644
Odgovor Re: NAZAJ K NARAVI - MESEČNA OPRAVILA V KMETIJSTVU
.
OKTOBER: Sadje skrbno sušimo, nato pa ga, ko je že spravljeno, večkrat preberemo in odstranimo gnile sadeže. Ko smo pospravili pridelek, zemljo v sadovnjakih prerahljamo s kultivatorji ali krožnimi branami. V zemljo spravimo hkrati tudi gnoj in fosfatna ali kalijeva gnojila. Konec oktobra pognojimo tudi s prvim obrokom dusičnih gnojil. Vse pripravimo za jesensko sajenje, ki naj se prične novembra. Na nerigolanem zemljišču morajo biti jame izkopane 3 tedne pred sajenjem. Pravočasno naročimo sadike iz zanesljive drevesnice. Zemljo bogato pognojimo s fosforjem in kalijem in po potrebi tudi apnimo. Konec oktobra je najprimernejsi čas za sajenje ribeza, kosmulje, mahne in robidnice. Oktobra tudi režemo in vlagamo podtaknjence ribeza, kutin in pd. (im prej tudi popravimo ograjo okrog sadovnjakov, da zavarujemo sadno drevje pred zajci.
Na vrtu sadimo le še zimsko solato in zelje. Cvetačo in ohrovt presadimo v mrzle gredice, da se utrdijo za zimo. Zeleno osnažimo do srca in pokrijemo z zemljo. Pozno cvetačo vzdignemo iz zemlje in denemo s prstjo vred v klet. Pri suhem vremenu izkopljemo korenske rastline, ki naj v varnem zavetju pričakajo prihodnjo pomlad. V zavetje spravimo tudi zelene sadike.
Zadnje cvetlice pobere oktober. Kadar odcveto ali premrznejo gomolji georgine, kaue ali gladiole, jih vzamemo iz zemlje, posušimo na zraku in spravimo. V rastlinjak spravimo tudi vse rastline v posodah, čebulne rastline, ki cveto zgodaj spomladi, kot zlatice, ali anemone, damo v zemljo na prostem. Vrtnice moramo položiti in pokriti pred prvim mrazom. Vse, kar mora zunaj prezimiti, pokri¬jemo s smrekovimi vejami, slamo ali listjem. Okrog visokih rastlin postavimo količke, ki jih zgoraj zvežemo v piramido ter obvežemo s slamo ali vejami. V zimskem bivališču trebimo usahlo listje, zračimo in le po malem zalivamo. Lepotno grmičevje in divjake vrtnic presadimo. Kar zadeva delo v rastlinjaku, glej mesec jaunar.
Najvažnejše delo na polju je setev ozimine na pravočasno zorane in temeljito poravnane njive z vlačo, brano ali ravnalniki. Domov spravimo zadnje pridelke, ajdo, kolerabo, korenje, zelje, peso. Zadnjikrat kosimo lucerno in črno deteljo. Repo pustimo najdlje na njivi, saj raste, dokler je le še kaj toplote. Njive prašimo.
Za zimo pripravimo dovolj stelje.

NOVEMBER: Novembra pognojimo in obdelamo zemljo okrog mladih dreves v tistih sadovnjakih, kjer tega nismo storili konec oktobra. Sadimo tudi mlado drevje. Pregledamo, če smo sadno drevje pred zajci dobro zavarovali, popravimo ograjo, opazimo drevesa, ki rasto na prostem, in namažemo z odbijajočimi sredstvi mlado drevje in spodnje veje. Nekaj odrezanih vej pustimo zunaj nasada, da privabijo zajce. Pred zimo obrezujemo predvsem večje sadovnjake, za katere je spomladi premalo časa.
Na vrtu poberemo vsa zelišča, ki ne morejo prezimiti na prostem, in jih spravimo na zimski prostor. Zadnje endivije pokrijemo v jamah ali kleteh. Prazen svet je treba pognojiti, zlasti za rastline, ki jih uživamo zelene; korenske rastline potrebujejo manj gnoja. Grede z belušami očistimo plevela in močno pognojimo. Cvetlice so odcvetele in zdaj čakajo na prihodnjo pomlad. Zanje skrbimo tako kot v oktobru. Skrbeti moramo predvsem, da tiste, ki bodo zunaj prezimile, zavarujemo pred mrazom. Tla zasujemo z listjem, deblo upognemo k zemlji, vrh pa prekrijemo ali pa naredimo obod, ki pokriva rastlino pred snegom.
Na polju končujemo dela, ki smo jih pričeli v preteklern mesecu. Njive pognojimo za prihodnje leto in preorjemo. V zelniku lahko posejemo za zgodnjo zeleno krmo. Z umetnimi gnojili močno povečamo pridelek zlasti na travnikih in senožetih. Konkretne nasvete za gnojenje lahko dobimo, če damo zemljo v analizo. Na travinju vzamemo vzorčke zemlje samo do globine 6 centimetrov.

DECEMBER: December je najboljsi čas za sečnjo lesa, zlasti stavbenega. Po izbah se zavrte kolovrati. Hkrati je zdaj najboljsi čas za klanje in sušenje mesa.
V lepem vremenu delamo v sadovnjaku kakor v novembru. Paziti moramo, da sneg ne polomi drevja, zato ga otresemo in podpiramo. Varujemo ga tudi pred divjadjo. Če ga nikakor ne moremo zagraditi, ga namažimo z mesanico ilovice, kravjeka, apna, krvi in felikalij ali pa z arlopinom ali cumitesom.
Drevje pognojimo z gnojnico, ki jo polijemo okoli debla po snegu. V tem času drevje uspešno snažimo, vendar pri tem delu ne sme biti premrzlo. Če je hudo mraz, opravimo to v januarju ali februarju. Zvito listje, ki je obviselo na drevju, skrbno pokončujmo, kajti v njem prezimuje mrces, ki ga s prostim očesom včasih niti ne vidimo. Pokončujmo goseničja gnezda? Poskrbimo za hrano ptičev, ki so v boju proti mrčesu naši najboljši zavezniki,
Če ni snega, nabiramo špinačo, solato itd. Zemljo prekopavamo in gnojimo. Uspešno je gnojenje pri rigolanju.
Ce ni snega, rigolamo in napravljamo podzidja v vinogradih. Paziti moramo, da žlahtne mladike obvarujemo pred mrazom.
S cvetlic odstranjujemo gnile in trhle dele. Potrebujejo predvsem svetlobo in zrak. Nekaj toplote in le malo vode. Varujmo jih torej pred mrazom in dobro zračimo, zalivajmo pa jih le z male mlačne vode. Čim več svetlobe bodo debile, bolj bodo ostale sveže in zelene.
Polje zdaj počiva. Mraz in moča ga koristno predelujeta. Ob velikem snegu trpe ozimna žita, ker ne dobe zraka, Zato je dobro, če jim snežno ali celo ledeno odejo prerahljamo.


Po maj 18, 2009 10:01 pm
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 4 prispevkov ] 


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  
Powered by phpBB © phpBB Group.
Designed by Vjacheslav Trushkin for Free Forum/DivisionCore.